Tretji predsedničin forum na Brdu pri Kranju. Foto: Nataša Pirc Musar X
Tretji predsedničin forum na Brdu pri Kranju. Foto: Nataša Pirc Musar X

Predsednica Nataša Pirc Musar je v uvodu foruma dejala, da je zagotavljanje pogojev za mirno sobivanje in uživanje temeljne pravice do varnosti v naši družbi eno ključnih vprašanj, največji izziv in grožnjo pa mu predstavljajo različne oblike nasilja.

"Spraševati se in iskati odgovore po tem, ko se tragedije že zgodijo, je žal prepozno, zato sem trdno prepričana, da je na mestu vprašanje, kaj se dogaja v naši družbi in kakšno je stanje na področju nasilja," je dejala. Opozorila je, da vsaka zamujena priložnost pomeni "novo žrtev, več in več trpljenja". Zato je po njenih besedah nujno poiskati ustrezne odzive, prisluhniti strokovnjakom in izvesti ukrepe za učinkovito preprečevanje nasilja in zaščito žrtev.

V ospredje so postavili tri oblike nasilja, to so nasilje v družini, medvrstniško nasilje in nasilje nad starejšimi. Med drugim je navedla, da je odziv države na področju zaščite najranljivejših v družbi ena ključnih preizkušenj legitimnosti delovanja države.

Nasilje na šolah in med vrstniki

Opozorila je, da je nasilje v šolah in med vrstniki "čedalje pogostejši problem, k čemur prispevajo tudi družbena omrežja, kjer je nasilje postalo vsebina sprevrženega zabavljaštva in iskanja pozornosti, pogosta pa je tudi glorifikacija nasilnežev in nasilja". "Nemudoma je treba doseči premike in zagotoviti sistemski, načrtovan in koordiniran pristop, katerega cilj bo prepoznava dejavnikov tveganja za medvrstniško nasilje, ustrezna družbena obravnava nasilja in seveda odziv nanj," je poudarila.

Po njenih besedah so v razpravi o nasilju v družbi prepogosto spregledani starejši. "Podatki centrov za socialno delo kažejo, da so v zadnjih štirih letih obravnavali 17.912 primerov nasilja v družini, od tega je bilo 2045 primerov obravnav žrtev nasilja starejših od 65 let," je navedla.

Foto: Nataša Pirc Musar X
Foto: Nataša Pirc Musar X

Predsednica republike meni, da je nasilje družbeni pojav in tudi odslikava družbenih razmer in odnosov. "Po mojem prepričanju se vse začne pri kulturi dialoga, strpnosti in medsebojni spoštljivosti. Velik del izboljšav je možen prek boljšega, učinkovitejšega in profesionalnega dela državnih institucij in družbenih podsistemov, ne smemo pa spregledati, da najpomembnejši prispevek predstavljajo naše vsakodnevne aktivnosti in interakcije," je dejala.

Prvi panel o nasilju v družini

V prvem panelu so se posvetili kulturnim značilnostim nasilja in nasilju v družini. Antropolog Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU je opozoril na negativne vplive digitalnih tehnologij, še posebej med mladimi se zaradi pametnih telefonov spreminjajo načini komuniciranja. Prepričan je, da moramo v središče vzgojnih in učnih programov postaviti vzgojo za mir. Predlagal je, da "kot družba razmislimo o zakonski omejitvi uporabe pametnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah", saj se mu ne zdi prav, da se ta odgovornost prelaga na šole.

Po mnenju Jasne Podreka z ljubljanske filozofske fakultete je bilo v Sloveniji na področju sistemske obravnave nasilja v družini doseženega in narejenega veliko. "V globalnem smislu velja Slovenija za primer dobre prakse glede zakonodajnih rešitev na tem področju, a sodeč po podatkih in dogajanju na terenu, je mogoče trditi, da se uspehi na papirju ne odražajo v celoti v praksi," je opozorila. Po njenih besedah opažajo, da so žrtve nasilja v družini še vedno deležne veliko obtoževanja, nerazumevanja in neprepoznavanja stisk, institucije še zlasti ne ukrepajo dovolj hitro in učinkovito v primerih psihičnega nasilja.

Na policiji se pogosto zgodi, da prejmejo anonimno prijavo nasilja v družini, ko pa se pogovorijo z domnevno žrtvijo, ta nasilje zanika, je dejal Robert Tekavec z Generalne policijske uprave. Med razlogi za to je navedel strah, kaj se bo zgodilo, kaj bo z otroki, kaj bodo rekli ljudje. Pojasnil je, da je še posebej v primerih nasilja v družini breme dokazovanja v veliki meri na žrtvi, ki mora večkrat in do potankosti pripovedovati o najhujšem delu svojega življenja, kar je zelo težko.

Vesna Leskošek z ljubljanske fakultete za socialno delo je opozorila, da se je država z ratifikacijo Istanbulske konvencije o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini zavezala, da bo namenila zadostna finančna sredstva za okrepitev služb na tem področju, a na centrih za socialno delo tega ne zaznavajo. Navedla je kronične kadrovske težave na centrih za socialno delo ter se zavzela, da bi na centrih ustanovili posebne službe za obravnavo nasilja ter da bi nasilje obravnavali celostno. Nujno pa bi bilo treba po njenem mnenju tudi zagotavljati strokovno avtonomijo centrov za socialno delo.

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin pa je spregovorila o medresorski delovni skupini vlade za preučitev stanja učinkovitosti obravnave primerov vseh vrst nasilja, ki jo vodi. Cilj skupine, ki so jo ustanovili maja lani, je pripraviti predloge ukrepov, ki bi izboljšali učinkovitost obravnave primerov nasilja in v čim večji meri preprečili sekundarno viktimizacijo žrtev v različnih postopkih.

Na panelu o medvrstniškem nasilju so govorci iz različnih ustanov med drugim navedli, da je nasilje v šolah pogosto odslikava nasilja v družbi oziroma njenega odnosa do nasilja. Opozorili so na tveganja, ki jih prinašajo nove tehnologije, ter poudarili pomen preventivnega delovanja in vzpostavljanja ničelne tolerance do vseh oblik nasilja.

Na panelu o nasilju nad starejšimi pa so opozorili, da so starejši ena izmed najranljivejših skupin prebivalstva iz več vidikov. Spregovorili so o nasilju nad starejšimi v domovih za starejše in zdravstvenih ustanovah, pa tudi v družinskih oziroma partnerskih odnosih, ker zaznavajo denimo tudi ekonomsko nasilje in zanemarjanje.

"Iz besed strokovnjakov veje vir optimizma"

Pirc Musar je ob koncu ocenila, da je forum postregel z jasnim vpogledom v problematiko nasilja v naši družbi, pokazal na njegovo kompleksnost, a je "na drugi strani iz besed strokovnjakov vendarle mogoče razbrati pomemben vir optimizma". Strokovnjaki so po njenih besedah poudarili, da so nujni sistemski ukrepi in premiki.

"Potrebujemo sistematično, koordinirano in medinstitucionalno sodelovanje ključnih državnih institucij, strokovnjakov in raziskovalcev. Oblikovati je treba vsebinsko močno strokovno koalicijo akterjev, ki bodo na osnovi ugotovitev znanosti in stroke oblikovali in implementirali učinkovite preventivne programe, ocenili pomanjkljivosti v obstoječih ukrepih in jih nadgradili," je navedla.
Po njenem prepričanju je ključnega pomena izgradnja "negativnega odnosa do nasilja, kjer ima pomembno vlogo prav vsak med nami", prav tako pa je ključno, da "žrtve podpremo, jih razumemo in jih ne obsojamo".

Zahvalila se je vsem sodelujočim na forumu in napovedala, da bo na podlagi ugotovitev in zaključkov tega foruma nastal dokument s sistemskimi in konkretnimi predlogi, ki ga bo posredovala pristojnim ministrstvom. "Kot predsednica države se bom zavzemala, da bomo preprečevanje različnih oblik nasilja, učinkovito pomoč, tudi storilcem, in zaščito žrtev postavljali na vrh družbenopolitičnih prioritet države," je poudarila.

Pirc Musar: Nasilje ni prava pot

Predsednica Pirc Musar je v izjavi za medije po končanem dogodku poudarila problematiko medvrstniškega nasilja in odgovornost vseh nas, da imamo do vseh oblik nasilja ničelno toleranco.

"Težko sprejemam, da mladi slavijo tiste, ki izvajajo nasilje, s tem slavijo tudi nasilje samo, in da jih na to starejši odrasli ne opozorimo. Naša primarna naloga je, da ne bomo več brezbrižni in da bomo opozarjali mlade, ko vidimo, kako izvajajo nasilje nad kom drugim. Predvsem pa bi si želela, da bi mladi opozarjali mlade, da nasilje, ki smo mu priča v zadnjih časih tudi v Sloveniji, ni prava pot," je poudarila predsednica.

Slovenija je po njenih navedbah še vedno ena varnejših držav, ne samo v Evropi, ampak tudi na svetu, vendar pa si ne smemo zatiskati oči pred nasiljem, tudi če ga je pri nas manj.
Sklepna ugotovitev današnjega foruma je, da potrebujemo medresorsko delovno telo z določenimi pooblastili, financami in kadri, ki se bo ukvarjalo z ugotavljanjem pojava nasilja in z njegovim preprečevanjem, je v izjavi za javnost povedala svetovalka predsednice republike za človekovo varnost Tatjana Bobnar.

Sodelujoči so se strinjali tudi, da potrebujemo ustrezne programe trajnega usposabljanja in izobraževanja vseh, zlasti prvih posredovalcev pri preprečevanju nasilja, od policije, tožilstva, sodišča, kot tudi pristojnih na področju zdravstva, šolstva in drugih služb. Razpravljavci so med rešitvami predlagali tudi, da potrebujemo ustrezne raziskave pojava nasilja in da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za njegovo preprečevanje.

"Zelo pomembno je tudi, da prav vsi, vsak od nas, tudi mediji, ravnamo drug z drugim sočutno in nenasilno in vedno znova rečemo ne nasilju," je dodala Bobnar. Spomnila je, da je danes mednarodni dan družine. "Dom naj bi bil varen kraj, kraj zaupanja, pa je žal prevečkrat najnevarnejši kraj. Velikokrat je dejavnik tveganja tudi za medvrstniško nasilje in nasilje nad starejšimi," je poudarila Bobnar.

Ministri in državni sekretarji

Foruma se je udeležilo tudi več ministrov in državnih sekretarjev. Zbrane so na začetku nagovorili minister za delo Luka Mesec, minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin, državna sekretarka z ministrstva za pravosodje Andreja Kokalj in državni sekretar z ministrstva za zdravje Marjan Pintar.

Pomen sistemskega ukrepanja zoper nasilje sta v uvodu poudarili tudi svetovalki predsednice republike Tatjana Bobnar, ki je navedla nekatere nedavne v medijih odmevne primere nasilja, in Biserka Marolt Meden, ki je opozorila na naraščajoče staromrzništvo.

Aleš Bučar Ručman s fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru je v predstavitvi tem današnjega foruma dejal, da je bil napredek v delegitimaciji različnih oblik nasilja, kot so nasilje v družini, nasilje nad otroki, medvrstniško nasilje in nasilje nad starejšimi, dosežen pred približno dvema ali tremi desetletji, ko jim je uspelo "vzpostaviti moralni konsenz o nesprejemljivosti teh oblik nasilja". "Ampak pri tem smo nekako obtičali," je opozoril.

Je potrebna sistemska nadgradnja?

"Obstajajo svetli trenutki, posamezni programi, ampak celostne sistemske nadgradnje ni bilo in tukaj je naš največji izziv," meni. Navedel je, da je Slovenija v primerjavi z drugimi državami relativno varna, zlasti za moške, glede preprečevanja nasilnih smrti žensk pa so razmere boljše v številnih drugih državah.

Omenil je tudi mednarodno študijo, ki je pokazala, da se je v 20 letih delež 15-letnikov, ki so sami povedali, da so nekoga trpinčili, povečal za več kot 100 odstotkov. Prav tako se povečuje delež učencev, ki so žrtve trpinčenja. Fizično nasilje sicer pri fantih upada, pri dekletih pa v zadnjih letih narašča, je navedel.

Opozoril je na premik nasilja na splet. Po raziskavi fakultete za družbene vede je bila približno polovica osnovnošolk in osnovnošolcev že izpostavljena eni od oblik spletnega nadlegovanja, med dijaki pa je delež še višji, je dejal.